Kaj so višinske priprave?
Vzdržljivostni športniki pogosto izkoriščamo višinske pogoje za trening. Na višji nadmorski višini je zračni tlak nižji, zato telo ne more sprejeti toliko kisika kot v nižini, kjer je zračni tlak višji. Ker je na voljo manj kisika, se telo prilagodi tako, da poveča proizvodnjo rdečih krvničk, ki prenašajo kisik po krvi. Tako je telo sposobno bolj učinkovito izkoristiti kisik in, ko se vrnemo v normalne pogoje, smo bolj zmogljivi.
Veliko evropskih atletov na primer hodi pozimi trenirati v Kenijo na 2400 m, poleti pa v St. Moritz na 1800 m. Študije so pokazale, da je še bolj, kot spanje in treniranje na višini, učinkovito spanje na višini in treniranje v nižini. Na višini je namreč zelo težko narediti kvaliteten trening. Zato atleti bivajo in opravljajo lažje treninge na višini, za intenzivne treninge pa se odpeljejo v nižino.
Na srečo ne rabim potovati daleč za kvalitetne višinske priprave. Vse kar rabim, imam v Sloveniji na Pokljuki. V Šport Hotelu Pokljuka imajo na voljo višinske oziroma hipoksične sobe. Te imajo znižano koncentracijo kisika in tako omogočajo simulacijo višine do 3500 m.
Na Pokljuki torej spim in počivam v hipoksični sobi ter tako spodbujam telo, da začne bolj učinkovito izkoriščati kisik. Poleg tega že sama Pokljuka leži na nekoliko višji nadmorski višini (1300 m) in tudi treningi na tej višini zahtevajo prilagoditev telesa. Na Pokljuki tečem in kolesarim, v hotelu pa imajo tudi telovadnico, kjer delam vaje za moč in stabilizacijo.
Pri teku se moram prilagoditi, saj na Pokljuki ni nobene ravnine in ves čas tečem v klanec navzgor ali navzdol. Zato je povprečen tempo teka počasnejši kot v nižini. Je pa ogromno možnosti za trening klancev, ki so tudi pogosto del mojega treninga.
Tokrat sem na Pokljuki za vzdržljivostni trening kolesarila z gorskim kolesom. Na voljo je ogromno čudovitih in razgibanih makadamskih gozdnih cest. Res sem uživala pri kolesarjenju. V zimskem času pa izkoristim sneg in tečem na smučeh.
Najboljši del pa je, da se lahko s Pokljuke v samo 20 min spustim na Bled na atletski stadion in tam opravim kvaliteten trening na stezi. Treningi na atletski stezi so moji najljubši. Atletsko društvo Bled je zelo gostoljubno in nam dovoli uporabo njihovih garderob in rekvizitov. Atletski stadion pa ima čudovit razgled na gore in blejski grad.
Tokrat sem bila na višinskih pripravah v Šport Hotelu Pokljuka že petič. Počutim se že čisto domače. Predvsem zato, ker je osebje izjemno prijazno in gostoljubno. Tudi hrana je odlična. Najbolj sem navdušena nad zajtrkom. Doma za zajtrk najraje jem ovsene kosmiče z različnimi dodatki. V Šport Hotelu Pokljuka pa imajo poleg kosmičev na voljo ogromno različnih oreščkov, suhega sadja in semen. Pripravijo pa tudi odlične ameriške palačinke?
Narava na Pokljuki je prelepa, okolica pa je izjemno mirna. Pokljuka je čudovita za sprehajanje in je tudi odlična začetna točka za gorske pohodnike. Poleti pa zagotovo srečaš krave, ki se prosto sprehajajo po Pokljuki. Tudi sredi ceste.
Kako izgleda višinski trening?
Prvo noč si sobo nastavim na 2000 m nadmorske višine, potem pa vsak dan stopnjujem za 200 m, do 2800 ali 3000 m. V sobi čutim, da mi primanjkuje kisika. Ves čas sem malo zadihana, počutim se zaspano, včasih pa mi je celo malce slabo. Potem, ko se ustalim na neki višini, počasi postaja lažje, še vedno pa sem bolj zadihana kot normalno. (Pogoji za študij so zagotovo oteženi, ampak mi je vseeno uspelo uspešno opraviti še zadnji letošnji izpit.)
Na treningih prvi teden ne čutim kakšnih posebnosti, razen tega, da sem malo bolj zadihana. Tudi na Bledu, saj se pozna kronično pomanjkanje kisika. Vseeno mi grejo treningi dobro. Drugi teden se začne poznati utrujenost, ker je regeneracija ob pomanjkanju kisika slabša. Zaradi tega mora biti trener pri načrtovanju treningov previden, da ne bi prišlo do pretreniranosti.
Na višinskih pripravah ostanem 2–3 tedne. Ko se vrnem domov, se hitro spočijem in se potem zelo dobro počutim. Zato grem ponavadi na višinske priprave približno 2 tedna pred pomembno tekmo. Lani sem bila na Pokljuki septembra pred svetovnim prvenstvom v Dohi.
Tokrat bi se morala pripravljati na Olimpijske igre. Kljub temu, da ne gremo v Tokio, sva se s trenerjem odločila, da greva vseeno na Pokljuko in se pripravljava enako, saj je zdaj odlična priložnost za učenje. Zdaj, ko sem se vrnila s Pokljuke, bom nastopila na nekaj tekmah v Sloveniji. Čakata nas Atletski pokal Slovenije in Državno prvenstvo, najbolj pa se veselim mitinga v Ljubljani 16.7., kjer bom nastopila na 2000 m z zaprekami.
Kljub temu, da letošnje leto ni takšno, kot smo pričakovali, ga želim čim bolje izkoristiti. Se učiti in rasti, uživati v vsakem trenutku in biti hvaležna za vsako priložnost.
