Letošnjo zimo sem zaradi kronične bolečine v zadnji stegenski mišici prilagodila treninge. V Sloveniji imamo to srečo, da imamo v bližini gore, kjer je pozimi dovolj snega za smučarski tek. Od sredine decembra do konca januarja sem tako vsak vikend tekla na smučeh. Februarja pa sem se odpravila na višinske priprave v Hotel Pokljuka, kjer skoraj vsak dan tečem na smučeh.

Teči na smučeh sem začela pred tremi leti, ker je Matej navdušen nad tem športom in me je prepričal, da sem poskusila. Približno sem se naučila drsalne tehnike in tako pozimi občasno dolgi tek nadomestila s smučarskim tekom. Smučarski tek je lahko zelo naporen, zato sem na koncu utrujena in zadovoljna s treningom. Nisem pa nikoli ravno uživala v smučarskem teku. To gibanje mi preprosto ni naravno. Poleg tega pa me na začetku močno zebe. Nikoli nisem dobro prenašala mraza.

Razgled na Jezerskem. Lepo, a mrzlo.

Tudi to zimo na začetku v smučarskem teku nisem uživala. Decembra in januarja je bilo v gorah zelo mrzlo, dopoldne je bilo ponavadi okoli -10°C. Poleg tega pa sem bila jezna, ker sem se morala mučiti na smučkah, namesto da bi uživala v teku. Kar nekaj solz sem potočila med tekom na smučeh.

Trener je želel, da grem februarja na višinske priprave na Pokljuko, kjer bom lahko tudi vsak dan tekla na smučeh. Tega me je bila groza. Vsak dan teči na smučeh! Ampak ker vem, da mi višinske priprave koristijo, sem se pač odpravila na Pokljuko.

Čudovit razgled s tekaške proge na Pokljuki

In v smučarskem teku sem začela uživati! K temu je močno pripomoglo to, da se je februarja otoplilo in je bilo na Pokljuki le okoli -3°C, na soncu pa je bilo že prav prijetno. (Zdaj so temperature že nad ničlo, kar sicer poslabša kvaliteto prog, ampak jaz se ne pritožujem?) Poleg tega pa sem se s tem, ko sem vsak dan tekla na smučeh, privadila na tek, izboljšala tehniko in postala hitrejša.

Naučila pa sem se tudi klasične tehnike! Na začetku priprav na Pokljuki sem se odpeljala v bližnjo trgovino z opremo za smučarski tek in kupila nove smučke in palice za klasiko. Takoj sem se odpravila na tekaške proge in preizkusila nove smučke. Seveda nisem imela pojma, kako sploh začeti. Na srečo je bila ravno takrat tam skupina začetnikov z inštruktorjem, ki je tudi atletski trener. Prepoznal me je in mi prijazno pokazal, kako začeti. Po nekaj vaje sem hitro dobila občutek za klasično tehniko. To gibanje je bolj podobno navadnemu teku, zato mi je takoj bolj ustrezalo.

Zdaj tečem s klasično tehniko, kadar delam intervalne treninge. Moj najljubši trening so 1–2 min intervali v klanec. Zdi se mi, da na ta način naredim res kvaliteten trening, ki mi bo koristil pri teku. Še vedno pa uporabljam drsalno tehniko za lahkotne teke in tempo teke. Zdaj, ko uporabljam obe tehniki, so moji treningi na smučkah bolj pestri.

Smučarski tek je dober trening pri katerem dela celo telo, hkrati pa ni tako agresiven kot tek, zato lahko količinsko veliko več treniram. Pri intervalnih treningih naredim večje število ponovitev kot pri tekaških treningih, moj dolgi tek na smučkah pa traja 2 uri in pol, veliko dlje kot pri teku. Verjamem, da bom to zimo močno izboljšala svojo aerobno pripravljenost, ki mi bo koristila poleti pri teku.

Planina Javornik. Moj najljubši del tekaških prog na Pokljuki.