Leto 2020 se je zame začelo sanjsko. Bila sem v najboljši formi v svojem življenju in to tudi pokazala na tekmah v dvorani. Bila sem močno motivirana za težke treninge, ki so bili planirani v marcu, aprilu ter maju in se veselila poletne sezone. Prihajale so Olimpijske igre Tokio 2020.

Zmaga na World Indoor Tour mitingu v Lievinu (FRA)

Zdaj pa je pandemija koronavirusa ustavila svet.

Na prvem mestu je seveda zdravje vseh ljudi. Vsi imamo odgovornost, da poskušamo zaustaviti hitro širjenje virusa. Vrhunski šport trenutno ni pomemben. Mednarodni olimpijski komite se je odločil, da se Olimpijske igre prestavijo na naslednje leto. Po mojem mnenju je to edina logična odločitev. V trenutni situaciji zagotovo ne bi mogli organizirati največjega dogodka na svetu že čez štiri mesece.

Za nas športnike, ki smo zadnja leta posvetili pripravam na Olimpijske igre, je to seveda razočaranje. Meni je uspelo sestaviti fizično in psihološko pripravljenost. Počutila sem se odlično in verjela sem, da bo leto 2020 moje leto.

V tem trenutku pa vseeno nisem hudo razočarana. Situacija je trajala že nekaj časa in sem že pričakovala tako odločitev. Pred dvema tednoma sem še optimistično verjela, da se bo situacija do poletja umirila in da bodo Olimpijske igre izpeljane. Ampak sem kmalu ugotovila, da je težava veliko večja. Dolgo časa bomo še morali biti previdni. Olimpijske igre se ne morejo zgoditi že to poletje.

V krizni situaciji so se treningi spremenili. Stadioni, fitnesi, bazeni so zaprti. Ne smem trenirati z ekipo. Kot tekačica sicer nimam hudih težav. Tečem lahko sama kjerkoli in kadarkoli. Doma imam tudi tekaško stezo. Treninge, ki bi jih delala v bazenu, nadomeščam s kolesom. Vaje za moč namesto v fitnesu delam nekoliko prilagojeno sama doma. Pogrešam pa trenerja in trening partnerje. Z njimi je trening veliko prijetnejši in verjamem, da tudi bolj učinkovit. Ampak v glavnem lahko treniram še dokaj normalno. Vem pa, da nekateri drugi športniki sploh ne morejo trenirati svojega športa.

Ravno jeseni sva kupila tekaško stezo. Tako lahko tudi tečem doma. (Ampak veliko raje tečem zunaj.)

Se pa ravno v tem trenutku soočam z bolečino ob ahilovi tetivi. Ta težava se mi večkrat pojavlja in ponavadi jo hitro rešimo s fizioterapijo. V trenutni situaciji pa seveda nimam dostopa do fizioterapije. Zato me je strah, da bi se spet zavleklo v poškodbo.

Poškodba je zame, in verjetno za vsakega športnika, najtežji del športa. Sovražim občutek, ko ne morem normalno trenirati. Najhujša je negotovost. Ali naj tečem čez manjšo bolečino, ali bo to poslabšalo stanje? Kdaj se bo vnetje umirilo? Kaj, če se poškodba zavleče? Kaj, če bom izgubila fizično pripravljenost? Take misli in dvomi me spravljajo v slabo voljo in zato se tudi veliko težje spravim na trening. Težje se motiviram. Jezna sem.

Zamoti me to, da še naprej treniram po trenerjevem planu. Plan je seveda prilagojen. Osredotočim se na posamezen trening in poskušam narediti največ kar lahko v tistem trenutku. Tako sem po treningu zadovoljna. Poleg tega pa, če mi da trener plan treninga, potem ga moram izvesti. Ne razmišljam, ali bi šla na trening, ali se mi da, ali ne. Samo grem in naredim. Tako je veliko lažje. Ko je vse v redu, sem zdrava in mi na treningih »leti«, potem komaj čakam na trening. Ko pa imam težave, mi pomaga to, da se držim plana.

Če imaš podobne težave z motivacijo, pa nimaš trenerja, si poskušaj najti prijatelja, s katerim se zmenita, da bosta naredila trening. Lahko vsak zase (sploh v trenutni situaciji), samo da se skupaj odločita in si ne dovolita izgovorov. Če preprosto ne razmišljaš, je veliko lažje. Po treningu pa se počutiš prijetno utrujeno in zadovoljno, ker si premagal samega sebe in naredil nekaj dobrega za svoje telo. Zdaj, ko nas je večina doma, se mi zdi še posebej pomembno, da ostanemo aktivni. Veliko lahko naredimo sami doma.

Domača krožno vadba. Vsaka vaja 1 min in vmes 1 min pavze.

Tudi, če letos ni Olimpijskih iger, želim ostati v dobri formi. Ker sem rada aktivna in se tako dobro počutim. Poleg tega pa verjamem, da bomo konec poletja vseeno že lahko tekmovali. Morda bomo celo imeli evropsko prvenstvo konec avgusta! Zato želim biti pripravljena. Ta čas pa bom izkoristila tudi za to, da bom opravila več obveznosti na faksu. Tako se bom naslednje leto lahko še bolj v miru pripravljala na Olimpijske igre 😊


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja