Sezona 2023 je bila moja najuspešnejša do sedaj. Trenirala sem brez večjih prekinitev zaradi poškodb ali bolezni, kar se je pokazalo tudi na rezultatih. Vesela in hvaležna sem, da sem lahko tekmovala na vseh mitingih Diamantne lige, ki sem jih imela v planu, ter da sem uspešno nastopila na glavni temi sezone – svetovnem prvenstvu v Budimpešti. Z novo ekipo sem preživela kar nekaj časa na pripravah (v Keniji, Južni Afriki in v Livignu), kjer sem se lahko v miru posvetila samo treningom in počitku. Sploh prvič sem obiskala Kenijo in spoznala njihov svet. Preživela nekaj časa v Nemčiji, se učila nemškega jezika in stkala nova prijateljstva. Bilo je lepo leto.
Tukaj je pet mojih najljubših trenutkov iz sezone 2023:
5. Ekipno evropsko prvenstvo (20.– 22. junij)
Atleti tekmujemo individualno vsak v svoji disciplini, ampak pri tej tekmi je bistvo nabiranje točk za celotno ekipo. Zato smo toliko bolj povezani, spremljamo vse nastope naših reprezentantov in se spodbujamo med sabo. Letos je bilo še posebej napeto, saj smo skozi vse 3 tekmovalne dni z majhno prednostjo zasedali 3. mesto. Prva 3 mesta namreč vodijo do napredovanja v 1. dimenzijo, kar bi bil zgodovinski uspeh za Slovenijo.
Zadnji dan smo se že veselili tega uspeha. Jaz sem z zmago v svoji disciplini prinesla maksimalno število točk za ekipo. Potem pa nam je serija nesrečnih dogodkov stopila prednost in Litva nas je pred zadnjo disciplino prehitela le za nekaj točk. Vse se je odločalo v zadnji disciplini – mešani štafeti 4×400. Naši so dali vse od sebe in zmagali z novim državnim rekordom. Žal pa se je tudi Litva dobro držala in uspela obraniti prednost le za POL točke! Ampak to je bilo dovolj, da je Litva napredovala, mi pa smo obstali v 2. dimenziji in bomo dobili novo priložnost čez 2 leti.
4. Karlsruhe 5000 m (20. maj)
Eden mojih ciljev v sezoni je bil izboljšati vzdržljivost in moj osebni rekord na 5.000 m. Ta je pred začetkom sezone znašal 15:30. Maja sem tako nastopila na manjšem mitingu v Karlsruhu v Nemčiji. Prva tekma v sezoni – Diamantna liga v Dohi – je bila že za mano. Prvi cilj sezone – norma za svetovno prvenstvo – je bil že izpolnjen. Na tekmo sem šla zato sproščena in pripravljena na nov izziv v daljši disciplini.
Šlo je za poseben miting, ki je gostil samo tekaške discipline od 800 m do 5000 m. Gledalcem je bil dovoljen dostop na stadion, kjer so lahko navijali s tretje proge. Podobno kot na kolesarskih dirkah, kjer so navijači tik ob kolesarjih. Start teka je bil pozno zvečer, ko se je že stemnilo, na stadionu so igrali bobne, na eni ravnini pa smo tekli pod šotorom.
Ponavadi med tekmo ne slišim navijačev, ker sem tako osredotočena na tek, ampak, ker so bili tako blizu, sem jih vseeno slišala. 12 in pol krogov je hitro minevalo. V zadnjem krogu sem se še vedno počutila močno, pospešila sem, pobegnila tekmicam in zmagala z novim državnim rekordom 15:08,12 (ta je zdržal točno 3 tedne, dokler ga ni Klara Lukan ponovno izboljšala). Bilo je res zanimivo doživetje in z veseljem bi se še kdaj udeležila takega mitinga.
3. Miting zlate serije Zagreb (10. september)
2000 m z zaprekami bi bila verjetno moja najljubša disciplina. Ker je razdalja krajša, je tempo nekoliko hitrejši, zato je še bolj zabavno teči čez zapreke, še posebej čez vodno oviro. Ampak to ni olimpijska disciplina in na sporedu mitingov je le redko. Ko sem izvedela, da bo na sporedu zadnjega mitinga zlate serije, sem seveda želela na vsak način nastopiti. Čeprav sem nekaj dni pred tekmo zbolela. Te priložnosti nisem hotela izpustiti.
Na ogrevanju se nisem najboljše počutila, ampak me je adrenalin držal pokonci. Ko je počila startna pištola, pa so vse misli o slabem počutju izginile. Svetovna rekorderka na 3000 m zapreke Beatrice Chepkoech je prišla po svetovni rekord še na krajši razdalji. Štartala je hitro s pomočjo narekovalke tempa. Jaz sem tekla nekoliko bolj umirjeno za drugo Kenijko in Albanko. Ker pa sem imela dober občutek v nogah, sem ju kmalu prehitela in pospešila. Dobro sem se počutila do zadnje ciljne ravnine, kjer pa me je druga Kenijka prehitela. Nisem imela moči odgovoriti in končala sem na 3. mestu.
Rezultat 5:53,38 je nov državni rekord. Želela bi si teči hitreje, ampak glede na to, da sem se slabo počutila, sem lahko zadovoljna. Poleg tega pa sem uživala v dobrem vzdušju na zagrebškem stadionu, kjer je bilo tudi ogromno slovenskih navijačev. In naslednji dan se se že veliko boljše počutila. Včasih adrenalin koristi telesu.
2. Svetovno prvenstvo Budimpešta 2023 (23.–27. avgust)
Celo leto sem trenirala konstantno brez večjih težav. Vedela sem, da sem v formi svojega življenja. Zdaj sem morala to pokazati na glavni tekmi sezone. Zadnje dni pred tekmo sem bila zelo živčna.
Končno so prišle na vrsto kvalifikacije. Letos so uvedli novo pravilo napredovanja. Včasih so v finale vodila prva 3 mesta iz vsake kvalifikacijske skupine, potem pa še ostalih 6 najhitrejših preko vseh 3 skupin (skupaj 15). Zdaj v finale vodi direktno prvih 5 mest izmed vsake od 3 skupin. Čas kvalifikacij ni več pomemben. Meni se zdi tak način veliko lažji. Ko so v moji skupini prve 3 afriške tekačice pospešile, jim nisem rabila slediti, ampak sem se lahko borila za 4.–5. mesto v zasledovalni skupini. Vseeno sem kmalu tudi jaz pospešila in pobegnila zasledovalkam, saj sem se zelo dobro počutila. V cilj sem tako pritekla sproščeno na 4. mestu in se uvrstila v finale.
Ekipni uspeh je polepšala moja nemška trening partnerka Olivia, ki je v zadnji kvalifikacijski skupini z osebnim rekordom ujela 5. mesto in se prav tako uvrstila v finale!
4 dni kasneje sva tako skupaj stali na startu finala svetovnega prvenstva. Vzdušje na velikem atletskem stadionu je bilo izjemno! Še posebej lepo je bilo zaradi velikega števila slovenskih navijačev, ki so nas prišli spodbujat v sosednjo državo.
Po poku štartne pištole so po pričakovanju afriške atletinje prevzele vodstvo in narekovale hiter tempo teka. Ostale atletinje smo sledile v raztegnjeni koloni. Prvi kilometer sem pretekla v času okoli 3:00, kakor sem tudi želela. Drugi kilometer je bil malo počasnejši, v zadnjem pa sem tekla na polno. Lovila in prehitevala sem tekmice pred sabo. V zadnjem krogu sem opazila, da tečem že na 5. mestu in poskušala loviti še eno atletinjo pred sabo. A moje noge so postale težke. Samo še do cilja moram zdržati in bom 5, sem si mislila. Nekaj metrov pred ciljem pa je mimo mene prišprintala francoska atletinja. Nisem imela časa ne moči odgovoriti. Zaključila sem na 6.mestu.
V cilju sem bila najprej razočarana, ker sem izgubila 5. mesto. Ampak rezultat 9:06,37 (nov državni rekord) me je potolažil. V cilju se mi je kmalu pridružila še Olivia, ki je ponovno izboljšala osebni rekord in s tem izpolnila še normo za olimpijske igre! Res je bilo lepo deliti ta trenutek z njo.
Po tekmi sem pred vhodom na tribuno srečala še mojo družino. Matej, mami, brata in teti z družinami. Vsi so prišli navijati zame. In bili so navdušeni. Nad mojim nastopom in nad atletskim spektaklom v Budimpešti. Najlepše je, ko lahko uspeh deliš s svojimi bližnjimi.
1. Ljubljanski maraton (22. oktober)
Letos sem na Ljubljanskem maratonu prvič tekla na polmaratonski razdalji. Nisem šla tekmovat, vseeno je bilo, kako hitro bom tekla in katero mesto bom dosegla. Tekla sem zato, da sem lahko do polovice spremljala Mateja, ki je tekel maraton. Zato sem bila sproščena in uživala v teku v prelepi Ljubljani z glasnimi navijači ob progi in z novimi Puma super čevlji na nogah. Dan je bil še lepši, ker je bila zraven tudi moja družina in moji dve trening partnerki iz Nemčije.
Ko sem tekla proti cilju na kongresnem trgu s pogledom na Ljubljanski grad, sem izkoristila trenutek in uživala v izkušnji. Do zdaj sem na tem mestu vedno lovila še zadnje sekunde na 10-kilometrski preizkušnji. Tokrat pa mi je bilo popolnoma vseeno za mesto ali čas. Tukaj sem bila zato, ker uživam v teku s svojimi najbližjimi. In na koncu so taki trenutki vredni več kot vrhunski rezultati.
