Skupaj s trening partnericama Klaro in Sofio sem se za tri tedne odpravila trenirat malo bolj na toplo. Nahajamo se v olimpijskem trening centru Jamor, na Portugalskem. Prvi teden priprav je že za nami. Danes imamo prost dan. Še dobro, ker so moje noge zelo utrujene. Za mano je kar nekaj napornih treningov. V sedmih dneh tukaj sem naredila 105 km, 110 min v bazenu, ogromno vaj za stabilizacijo in en trening za moč.
Z letališča v Lizboni smo se pripeljale v olimpijski trening center Jamor. S hriba smo se spustile navzdol proti centru. Razprl se nam je pogled na ogromno teniških igrišč, nogometnih igrišč, golf igrišče in atletski stadion z dvorano. Bivamo malo višje na hribu, le 500 m od atletskega stadiona. Potem, ko smo se nastanile, smo šle na počasen iztek, da smo si ogledale center. Skozi poteka zelo razgibana mehka steza, po kateri lahko narediš krog, ki meri dobre 4 km. Naredile smo en krog po stezi na atletskem stadionu. Steza je precej mehka, kar je odlično za naporne treninge. Takoj ob stezi stoji pokrita dvorana s fitnesom. Približno 300 m naprej od stadiona pa se nahaja ogromen pokriti bazen. Tako imamo na enem mestu vse kar potrebujemo.
Trenutno delam predvsem daljše tekaške treninge. Naredila sem en dolgi tek – prvih 20 km v pripravah na sezono 2020. Dolgi tek sem že štartala z utrujenimi nogami, ampak sta mi lepa okolica in razgibana proga pomagali, da so kilometri hitro minevali in sem v teku kljub bolečini uživala. Ob vsakem bolečem koraku med dolgim tekom sem si predstavljala, da gradim močne noge, ki mi bodo omogočile, da bom poleti hitro tekla čez zapreke.
Zanimiv je bil dan, ko smo imele v enem dnevu za trening dvakrat 10 km tempo tek – dopoldne in popoldne. Tempo tek ne pomeni tek na polno, ampak tek v enakomernem tempu, ki ga je določil trener. Zame je to pomenilo okoli 3:45/km. Trener je to poimenoval easy run. Pred treningom sem bila malo živčna, saj sem pričakovala, da to ne bo ravno lahkoten tek. Še nedolgo nazaj bi mi tak tempo predstavljal napor. Ampak dejansko sem se počutila precej lahkotno. Vesela sem, da sem tako napredovala in mi daljši tempo teki ne predstavljajo več takega trpljenja. Zdaj me celo mika, da bi odtekla kakšno cestno 10ko?
Da lahko zdržim dva naporna treninga v dnevu, moram poskrbeti za dobro regeneracijo v vmesnem času. Zato delam veliko strechinga in valčkanja po treningu, vsak dan uporabljam Normatec, skrbim pa tudi za primerno prehrano in dovolj spanca. Največja prednost priprav je ravno ta, da imam med treningi dovolj časa in miru za ustrezno regeneracijo.
Naredila sem dva močna treninga na stezi. Tretji dan priprav sem imela za trening 12x 1 min hitro (prb. 3.05/km) in 1 min malo manj hitro (prb. 3.25/km). Vse skupaj 24 min. Delali sva skupaj s Klaro (ona je naredila malo manj). Jaz sem vodila tempo, Klara pa je tekla tik za mano. Dajala mi je občutek, da ne tečem dovolj hitro in me tako silila, da sem ves čas malo dodajala in držala dober tempo. Jaz sem v resnici zelo slaba v narekovanju tempa in sem res hvaležna, da imam Klaro, ki mi pri tem pomaga. Trening je bil zabaven. Minute so se hitro menjavale. Nekje na polovici so noge postale težke. Rekla sem si, super, zdaj trening učinkuje. Opominjala sem se, da je to menjavanje ritma zabavno. Mislim, da mi je uspel najboljši trening take vrste do zdaj.
Drugi močni trening na stezi sva naredili včeraj – sedmi dan priprav. Prejšnji dan smo imele trening moči v fitnesu in posledice smo zelo dobro čutile. Trening je bil 4x 1600 z 90s pavze in 6x 200 z 200 m počasnega teka za pavzo. S Klaro se pri distancah vedno izmenjujeva v vodstvu. Tako druga drugi pomagava, trening pa hitreje mine. Dogovorili sva se, da je Klara vodila prvih 800 m jaz pa drugih 800 m. Med prvo 1600ko sem se še kar dobro počutila, ampak že takoj pri drugi se začela trpeti. To ni bil prijeten trening. Z glavo sem se morala res potruditi, da sem vztrajala čez bolečino. Klari je šlo zelo dobro in zato seveda tudi jaz nisem smela popuščati. Predstavljala sem si moje konkurentke, ki ravno tako v tem trenutku garajo na treningih. Vem, da je to edina pot do tistega čudovitega občutka sreče in zadovoljstva po uspešnem nastopu na pomembnem tekmovanju. En košček sreče in zadovoljstva pa sem začutila že takoj, ko sem končala težek trening. Ponosna sem nase, da sem premagala bolečino. Zadovoljna, ker vem da je za mano uspešno prehojena stopnička navzgor. Srečna, ker to rada počnem.
