Že 7 let sem državna rekorderka na zaprekah. Tako na 3000 kot 2000 m z zaprekami. V nedeljo pa sem se vpisala še pod državni rekord na 3000 m. Prejšnji rekord sem izboljšala za približno 4 sekunde, na 8.46,44.

Foto: Atletska zveza Slovenije

V prvem kilometru sta mi pomagali moji trening partnerki Veronika in Klara. Zmenili smo se, da Veronika narekuje tempo prva dva kroga v tempu 70 s na krog in opravila je odlično delo. Veroniki je sledila Klara, ki je po njenem odstopu za kratek čas prevzela vodilno vlogo. Zelo mi je pomagalo, da sta me na začetku “povlekli”. Sama sem slaba tempo tekačica in bi sigurno začela prepočasi. Tako pa je Veronika zastavila tempo, ki sem ga nato v zadnjih 2 kilometrih držala sama. Tekla sem v tempu 70–71 s na krog, zadnji krog pa sem odtekla najhitreje in se tako spustila pod prejšnji državni rekord.

Prva dva kroga sem tekla za Veroniko in Klaro

Med tekom nisem razmišljala o tem, kako je težko, da moram garati in trpeti. Naučila sem se, da to nima nobenega smisla. Boljše je, da se osredotočim na korak, kako odrivam s stopalom od podlage, kako šprintarica grabi tartan. Tako se počutim bolj močno in sproščeno in ignoriram bolečino. Med tekom se skoncentriram na glas trenerja, ki mi govori čas vsakega kroga. On se nikoli grdo ne dere name, ampak me spodbuja na prijazen način. In na to se veliko bolje odzivam. Tudi na treningu, ko mi je najtežje, mi velikokrat reče samo, naj uživam. In res, od kar je moj trener, vedno bolj uživam v teku.

Foto: Atletska zveza Slovenije

Ostalih navijačev med tekmo niti ne slišim. Slišim jih še v prvem krogu, potem pa ne več. Vseeno čutim, da je hrup okoli. Da ni tako kot na navadnem treningu. In to mi daje energijo. Največ pa mi pomeni, ko vidim navijače pred štartom. Če lahko takrat, ko sem najbolj živčna, znanim ljudem veselo pomaham in se nasmehnem, me to sprosti in da dober občutek. Zato je zelo lepo tekmovati na domačih tekmah, kjer so povsod okoli znani ljudje: trenerji, atleti, novinarji… Na tekmi je prisoten moj trener, mami pride navijat, včasih še drugi moji navijači. Z mano je tudi moj mož, ki naredi celotno ogrevanje z mano. Tako mi pomaga biti vesela in sproščena pred tekmo. Ker seveda sem živčna. Na tekmah v tujini pa pogosto nimam nikogar. Sem pa zdaj že spoznala in postala prijateljica s številnimi sotekmovalkami. Tako da si med sabo zaželimo dobro tekmo in si v cilju čestitamo.

V cilju v objemu s Klaro (Foto: Atletska zveza Slovenije)

Zdaj že res pogrešam mednarodne tekme. Po popolni prekinitvi mednarodnih tekmovanj, se bodo ta v avgustu počasi spet začela. V planu imam dve tekmi v septembru, na 1500 m in 3000 m zapreke. Zelo se že veselim svojega prvega nastopa v moji paradni disciplini. Pred začetkom drugega dela sezone pa me čakata dva tedna aktivne regeneracije. To pomeni treninge v bazenu in na kolesu in zelo malo teka. Tako se bo telo spočilo od tekaških obremenitev, hkrati pa bom trenirala vzdržljivost. Počitek pa potrebuje tudi moja glava, saj sta me zadnji dve tekmi psihično precej utrudili.


0 Komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja